Ana Stjelja
-haiku poezija-
Jedan slavuj,
na grobu od mermera
potresen smrću.
Prolećno lišće
niže grane- biseri
na vratu devojke.
Led se topi
u čaši i nestaje
kao Atlantida.
Mačije šape,
trag zločina njene
radoznalosti.
Morska pučina
slika barku od pene,
vetar duva.
Mrav jurca po putu,
izbegava korake
prolaznika.
***
Prevod na makedonski- Bojana Grče
Eden slavej,
na mermeren grob
stapisan od smrtta.
Proletni lisja
grankite gi nižat - biseri
na vratot na devojkata.
Mrazot se topi
vo čašata i isčeznuva
kako Atlantida.
Esenski lisja,
telo na kameleon-
vo okolinata.
Šepi od mačka,
traga na zločinot na nejzinata
ljubopitnost.
Morskata šir
slika kajče od pena,
duva veter.
Mravka trča po patot,
gi izbegnuva čekorite
na minuvačite.
